Biti odgovoren starš

Biti odgovoren starš…

  • Kje se moja odgovornost začne in do kam seže?
  • Na katera področja imam vpliv in na katera ga ne smem imeti?
  • Kako daleč naj grem v svojih prizadevanjih za varnost / dobro / srečo mojih otrok?
  • Kaj ta odgovornost terja v zameno od mene / od mojega otroka / od moje družine?

Mislim, da imamo in moramo imeti pravico do odločanja o vseh področjih svojega in otrokovega življenja, ne glede na vpetost le-teh v obstoječe, utečene, ‘dobro delujoče’ sisteme.

  • Če gre moj Malček na odvzem krvi imam pravico pričakovati in zahtevati, da preden se ga posede, prime za roko in zabode, se mu to pove, se ga pripravi in reče, ‘zdaj bom zabodel, poglej, kako lepo kri imaš’. Seveda, mu to povem že jaz predem sploh stopi noter, a vseeno tisti, ki bo ‘poseg’ izvedel ima obvezo Malčka o tem seznaniti, ne (le) mene.

  • Če izvajalec nadstandardnih storitev v okviru vrtca / šole želi objaviti slike iz dejavnosti, katere se je moj otrok udeležil, najprej mora mene vprašati za dovoljenje. Mene, saj sem jaz mama. Ne vrtec. Ne se sklicevati na mojo pogodbo z vrtcem, češ, vrtcu ste z vpisom dovolili objave za promocijo. Vrtcu. Ne podizvajalcu.

  • Če vidim in zberem dovolj poguma, da javno opozorim na pomanjkljivo varnost / higieno ob vrtčevski dejavnosti ni dovolj, da me kdo ‘pomiri’, da naj me to ne skrbi, saj to prakticirajo že vrsto let in nikoli nihče ni imel pripomb oz. mi ‘zatrdi’ da otrok ni bil v nevarnosti, kljub temu, da vidim, da je cela skupina tekla z dolgimi obeski na vratovih.

    Ker… njegove trditve niso tolažba za moj čut, da za mojega otroka ni bilo zadostno poskrbljeno. Ker… čeravno je verjetnost resnih zapletov majhna, ta majhna številka vendar predstavlja OTROKA. In ta otrok za svojo družino predstavlja ves svet.

Kako ravnam, ko moja skrb naleti ne le na gluha ušesa, temveč na posmehljivo pokroviteljstvo?

Me to ustavi, me utiša, me preusmeri od bistva?

Moram izbrati, ali naj ‘potrpim’ jaz, ali naj bo moj otrok izločen (iz aktivnosti, iz skupine, iz dela rituala, pa čeravno je ta ritual slab)?

Kako potem izbiram? Kaj vodi moje odločanje?

Kako ravnam, ko drug starš izrazi pomislek, ki se meni ne zdi ‘nič kaj takega’?

Se zavedam, da s podporo njega, podpiram tudi sebe?

Z ljubeznijo,

FizioMama

Mama utrinki

Domača stran

moje telo

ponujajo - želiš

hrepenenje